S podpisom pristopne pogodbe k Mirovnemu odboru v Davosu, ki so jo sprožile Združene države Amerike, je začela veljati Listina Mirovnega odbora, ki je strukturi dala status uradne mednarodne organizacije, je danes sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Caroline Levit.

»Listina je zdaj v veljavi. Svet za mir je zdaj uradna mednarodna organizacija,« je Leavitt dejal na slovesnosti ob podpisu listine Sveta za mir ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu v Švici.

Ameriški predsednik Donald Trump , ki je sprožil ustanovitev Mirovnega odbora in ga vodi, je na slovesnosti pod podpisom dejal, da želi, da njegov novi Mirovni odbor deluje “v sodelovanju” z Združenimi narodi, je sporočila uradna spletna stran Svetovnega gospodarskega foruma.

“Danes je zelo razburljiv dan in vsi želijo biti del njega. Odbor za mir je eden najpomembnejših organov, kar jih je bilo kdaj ustvarjenih, in v čast mi je, da mu predsedujem. Danes je svet bogatejši, varnejši in veliko bolj miroljuben kot je bil pred samo enim letom. Ko bo ta odbor v celoti oblikovan, bomo lahko počeli praktično vse, kar bomo želeli, in to bomo počeli v sodelovanju z Združenimi narodi. Vedno sem govoril, da imajo Združeni narodi ogromen potencial. Niso ga izkoristili, vendar obstaja ogromen potencial,” je dejal Trump, poroča Guardian.

Ocenil je, da se konflikt v Gazi med Izraelom in palestinskim militantnim gibanjem Hamas “bliža koncu”, čeprav ostajajo “manjši požari”, ki jih je treba pogasiti. Trump je dejal, da pričakuje, da bo Hamas verjetno izpolnil svoje obveznosti, in da bo, če tega ne bo storil, uničen.

»Morajo se odpovedati orožju, in če tega ne storijo, bo to njihov konec,« je dejal Trump. Trump je dejal, da so mu »številne države povedale, da se želijo pridružiti« Mirovnemu odboru.

Ko je govoril o svojih drugih mednarodnih dejanjih, je Trump omenil ameriške napade na iranske jedrske objekte, ki so se zgodili lani poleti in so po njegovih besedah ​​”uničili” jedrske zmogljivosti države.

»Iran se želi pogovarjati in se bo pogovarjal,« je dodal Trump, ki je omenil tudi ameriške napade na Islamsko državo v Siriji.

Trump je dejal, da se “dogaja veliko dobrih stvari” in da se grožnje Evropi, Ameriki in Bližnjemu vzhodu “resnično umirjajo”.
“Še pred enim letom je svet resnično gorel, mnogi ljudje tega niso vedeli,” je dodal.

Ponovil je, da imamo zdaj “mir na Bližnjem vzhodu” in da je “osem vojn rešenih”, pa tudi, da verjame, da bo “kmalu” rešena še ena, pri čemer je, kot je navedeno, mislil na vojno v Ukrajini.

“To sem mislil, da bo lahko, izkazalo se je za verjetno najtežje,” je dejal Trump.

Pogajanja med Dansko, Grenlandijo in Združenimi državami Amerike se bodo nadaljevala v okviru Nata, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump sporočil, da je opustil uvedbo carin za evropske države in izključil možnost vojaškega posredovanja, Danska pa pravi, da je treba dialog voditi ob spoštovanju njene ozemeljske celovitosti.

“Pregovori med Dansko, Grenlandijo in Združenimi državami bodo šli naprej”, je izjavila portparolka Nata Alison Hart, potem ko je ameriški predsednik Donald Tramp sporočil, da je odstopil od uvedbe carine v evropske države po “veoma produktivnem” srečanju z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruteom.

»Razprave med zaveznicami Nata o okviru, ki ga je omenil predsednik Trump, se bodo osredotočile na zagotavljanje arktične varnosti s skupnimi prizadevanji zaveznic, zlasti sedmih arktičnih zaveznic. Pogajanja med Dansko, Grenlandijo in Združenimi državami se bodo nadaljevala s ciljem zagotoviti, da Rusija in Kitajska nikoli ne bosta pridobili gospodarskega ali vojaškega oporišča na Grenlandiji,« je po poročanju CNN dejal Hart.

Trump je pred tem dejal, da sta z Ruttejem “ustvarila okvir za prihodnji sporazum glede Grenlandije in celotne arktične regije”.

Danski premier: Lahko razpravljamo o vseh političnih vprašanjih, ne pa o naši suverenosti
Danska premierka Mette Frederiksen je danes dejala, da se njena država ne more pogajati o svoji suverenosti, potem ko je bil napovedan nov okvirni sporazum Nata o varnosti v Arktiki brez ameriške uporabe sile za prevzem Grenlandije. V izjavi je ocenila, da je varnost Arktike vprašanje celotnega Nata in da je “dobro in naravno”, da se o tem pogovarjata ameriški predsednik Donald Trump in generalni sekretar Nata Mark Rutte.

Mette Frederiksen je povedala, da se z Ruttejem pogosto sliši in da se je z njim pogovarjala tako pred kot po njegovem včerajšnjem srečanju s Trumpom v Davosu.

»Varnost Arktike je vprašanje celotnega Nata. Zato je dobro in naravno, da se o tem pogovarjata tudi generalni sekretar in predsednik ZDA. Kraljevina Danska se že dolgo zavzema za povečanje angažiranosti Nata na Arktiki,« piše v izjavi.

Premier je dejal, da je danska vlada ves čas procesa usklajevala prizadevanja z vlado Grenlandije.

»Nato se popolnoma zaveda stališča Kraljevine Danske. Lahko se pogovarjamo o vseh političnih vprašanjih: varnosti, naložbah, gospodarstvu. Ne moremo pa se pogovarjati o naši suverenosti. Obveščena sem bila, da temu ni tako,« je dejala. Poudarila je, da lahko odločitve v zvezi z njima sprejemata le Danska in Grenlandija.

Putin: Vprašanje Grenlandije ni naša stvar, Danska in ZDA ga lahko rešita sami
Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da se dogajanje z Grenlandijo Rusije sploh ne tiče, in dodal, da bodo Danska in Združene države Amerike spor glede tega otoka rešile same. Po njegovih besedah ​​je Danska Grenlandijo vedno obravnavala kot kolonijo in je bila do nje precej ostra, poroča RIA.

Vladimir Putin je na videoklicu na srečanju s člani Varnostnega sveta Rusije izjavil, da ima Rusija izkušnje z reševanjem podobnih vprašanj z ZDA. Putin je kot primer navedel rusko prodajo Aljaske ZDA v 19. stoletju in dejal, da bi ZDA lahko kupile Grenlandijo za približno milijardo dolarjev.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je danes dejal, da okvirni sporazum o Grenlandiji, o katerem se je dogovoril z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, pomeni, da bodo morale zaveznice Nata okrepiti varnost v arktični regiji. Rutte je ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem mestu Davos dejal, da bodo prvi rezultati povečane varnosti v Arktiki vidni še letos, poroča Reuters.

»V Natu se bomo zbrali z našimi višjimi poveljniki, da bi ugotovili, kaj je potrebno. Ne dvomim, da lahko to storimo precej hitro. Vsekakor upam na leto 2026, upam celo na začetek leta 2026,« je dejal Mark Rute.

Poudaril je, da je zdaj na poveljnikih Nata, da določijo podrobnosti dodatnih varnostnih zahtev, in da je prepričan, da bodo članice Nata, ki niso blizu Arktike , želele prispevati. Rutte je dejal, da med pogovorom s Trumpom ni bila omenjena tema izkoriščanja kritičnih mineralov na Grenlandiji.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je danes dejal, da okvirni sporazum o Grenlandiji, o katerem se je dogovoril z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, pomeni, da bodo morale zaveznice Nata okrepiti varnost v arktični regiji. Rutte je ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem mestu Davos dejal, da bodo prvi rezultati povečane varnosti v Arktiki vidni še letos, poroča Reuters.

Po njegovih besedah ​​prizadevanja za okrepitev arktične varnosti ne bodo vplivala na sredstva za podporo Ukrajini v vojni z Rusijo. Poudaril je, da se bodo nadaljevala specifična pogajanja o Grenlandiji med Združenimi državami Amerike, Dansko in Grenlandijo, ki je avtonomno dansko ozemlje. Rutte je povedal, da se je s Trumpom pogovarjal tudi o tem, kako zagotoviti varnost sedmih arktičnih držav in kako zagotoviti, da Nato zavaruje Arktiko.

“Pogovarjali smo se o tem, kako zagotoviti, da Rusi in Kitajci ne bodo imeli dostopa do grenlandskega gospodarstva ali vojaškega dostopa,” je dodal Rute.