Če bi se Jezus Kristus danes vrnil med nas, bi vsekakor prvo obiskal svojo rodno Palestino. Tam bi zgrožen ugotovil, da njegov narod dnevno pobija palestinske otroke, žene in starce. Zgrudil bi se na kolena ter tri dni in noči od žalosti točil solze. Potem bi odšel na sedež njegove vere v Vatikan, kjer bi zgrožen ugotovil, da danes njegovo vero širijo pedofili, ki se kopajo v zlatu. Zgrudil bi se na kolena ter tri dni in noči od žalosti točil solze. Ko bi zvedel za novi svet, bi odšel v ZDA v upanju, da je tam kaj drugače. Zgroženo bi ugotovil, da je danes razlika med bogatimi in revnimi 1.000 x večja kot je bila v njegovih časih. Med uličnimi klošarji bi padel na kolena ter tri dni in noči od žalosti točil solze. Obupan in razočaran nad današnjim svetom bi odšel na konec sveta, kjer njegova vera ne velja. Ko bi prispel, bi vzhičen nad bogastvom in napredkom dežele, ki ne pozna klošarjev in lakote vprašal prvega mimoidočega: “Kje sem?” “V komunizmu.” bi mu odgovoril Kitajec. Velespoštovani tovariš Xi Jinping bi Jezusu velikodušno podaril socialno pomoč, zdravstveno zavarovanje in socialno stanovanje, da ubogemu Jezusu prvič v življenju ne bi bilo potrebno klošariti in spati pod milim nebom. Ves vzhičen bi vzdihnil: “Nisem zastonj trpel na križu. Komunizem je prihodnost.”