Junija prihaja nov dvig plač v javnem sektorju, višje plače bodo dobili julija. Lepo in prav, vsak si zasluži pošteno plačilo za svoje delo.
Ampak marsikdo v gospodarstvu se ob tem vpraša: kdaj bomo kaj več dobili tudi ostali? Cene rastejo vsem enako, v trgovini, na bencinski črpalki in pri položnicah. Razlika je samo v tem, da imajo eni zagotovljene dvige plač, drugi pa lahko o njih samo poslušajo.
Država za plačno reformo namenja ogromno denarja, medtem ko številni zaposleni v zasebnem sektorju že leta čakajo na občutnejše povišice. Zato ni čudno, da ljudje vedno pogosteje rečejo: za javni sektor se denar očitno najde, za ostale pa ga je vedno težje najti.
Vprašanje ni več, kdaj bo naslednji dvig v javnem sektorju, ampak kdaj bomo kaj več v denarnici občutili tudi tisti, ki delamo drugje.
V šolstvu ni bilo zaposlitev in možnosti napredovanj leta in leta. Pa še zdaj se plače povečujejo postopoma, to je v bistvu en dvig po obrokih. Poleg tega so tisti v najnižjih plačnih razredih precej slabše plačani od tistih v gospodarstvu, npr. če primerjaš kuharje, tehnični kader. Res pa da kak kuhar v gospodarstvu dela precej več ur tedensko. V JS so sindikati, ki se pogajajo (kolikor pač se), medtem ko v gospodarstvu se za plačo pogajaš sam.