Kategorija diskusije: Razmišljanja

Rada bi odprla javno razpravo o nevzdržnem brezvladju na lokalni cesti Podgorje–Plešivec. Gradnja 3. razvojne osi je očitno postala izgovor za ukinitev osnovnih civilizacijskih pravic nas, ki tukaj živimo.

Sprašujem odgovorne in sosede:

• Je rikverc po 100 metrov postala naša nova realnost? Ker se “šerifi” v tovornjakih ne umaknejo niti za milimeter, se moramo domačini z osebnimi avtomobili po strmi in ozki cesti umikati vzvratno po 100 metrov in več. Kdo bo odgovarjal, ko bo zaradi teh prisilnih manevrov kdo zapeljal v jarek ali prepad?

• Talci v lastnih domovih: Cesto samovoljno zapirajo sredi dneva, kadarkoli se jim zahoče, in nas domov spustijo šele po 17. uri, ko se gospoda delavci odločijo oditi domov. Ljudje se vračamo iz služb, želimo na kosilo, moramo po otroke v vrtec, pa smo ujeti pred zaporo brez obvoza in brez obvestil. Je to sploh zakonito?

• Uničevanje tuje lastnine in pravic: Izvajalci so uničili tudi prvih 50 metrov dovozne poti (kjer imam služnostno pravico). Pot, ki je bila prej vzorčno nasuta in utrjena, je danes razrito blato in zemlja. Izvajalci so pot uničili in odšli, brez da bi jo vrnili v prvotno stanje!

• “Metrske luknje” in pesek v oči: Lokalna cesta se pod 40-tonskimi tovornjaki vidno poseda. Nastajajo metrske udrtine, ki jih vzdrževalci zgolj “zaflikajo” z lopato peska. Prvi dež ta pesek izpere, mi pa uničujemo podvozja svojih avtomobilov na cesti, ki sploh ni več cesta, ampak razvalina.

• Igranje z življenji (Intervencija): Kaj se zgodi, ko bo nekdo na Plešivcu nujno potreboval rešilca ali gasilce ob dveh popoldne? Bo rešilec čakal pred zaporo do petih, da se izvajalcem zaključi izmena? Ali se bo tudi rešilec s sireno umikal 100 metrov rikverc pred tovornjakom?

Gospod župan Peter Dermol, vodstvo DARSa in Ministrstvo za infrastrukturo:

Dovolj imamo vaših praznih obljub in ignorance. Nismo drugorazredni državljani in ne bomo talci vaše logistike. Zahtevamo:

1. TAKOJŠNJO sanacijo lukenj z asfaltom.

2. PRENEHANJE dnevnih zapor, če ni zagotovljenega varnega obvoza.

3. Vzpostavitev služnostnih poti v prvotno stanje (nasutje in utrditev).

4. Nadzor nad aroganco vozniki tovornjakov, ki ogrožajo našo varnost.

Če se zadeve ne uredijo, bomo prisiljeni v civilno nepokorščino in obvestilo vsem osrednjim medijem. Ne bomo čakali na prvo tragedijo, da nas boste začeli upoštevati!

#Plešivec #Podgorje #Velenje #3razvojnaos #Dars #VarnostNaCesti #Rikverc #VelenjeDanes #MestnaObcinaVelenje #PeterDermol #DovoljJe

No, pa smo tam… Bor Zuljan zapušča Šank Rock. A je to sploh še Šank Rock brez njegove kitare ali lahko komot bend kar zaprejo štacuno? Po moje brez njega to ne bo več isto, ampak mogoč se motim. Legenda ostane legenda, bo bend še to to ali je to začetek konca?

Nekaj se dogaja in mnogi pravijo, da je zaskrbljujoče.
Že 12 znanstvenikov je ali skrivnostno izginilo, ali so umrli ali naredili “samomor”. Teme antigravitacija, UFO… Ali se nekaj prikriva ali pa se nekaj pripravlja. Naklučij ni, to si zapomnite.

V nedeljo, 17. maja 2026, se bomo na Visti v Velenju zbrali harmonikarji in harmonikarke iz vse Slovenije in tujine ter skupaj ustvarili največji harmonikarski orkester na svetu.

Trenutni svetovni in Guinness rekord znaša 5.282 harmonikarjev in je bil dosežen 17. avgusta 2025 na Kitajskem, v mestu Tacheng. Slovenski in tudi evropski rekord znaša 1.137 harmonikarjev, dosežen leta 2011 v Cerkljah ob Krki. Mislite da jim bo uspelo?

V Demokratični Republiki Congo se izkopava več kot polovica svetovnega kobalta, ki ga rabimo za telefone, baterije in električne avte. Problem pa je, da v nekaterih teh rudnikih delajo tudi otroci, pogosto brez zaščite, v slabih pogojih, in to lahko resno škodi zdravju.
Treba pa je razumet širšo sliko ne gre za to, da bi ena firma direktno izkoriščala otroke. Gre za dolgo dobavno verigo. Velike firme kot Apple, Samsung ali Tesla ta material kupujejo prek dobaviteljev, bi lahko imele malo več moralnega zadraška.
Pa tudi vedno več firm bi lahko poskušalo to izboljšat (recikliran kobalt, manj uporabe, več nadzora nad dobavitelji).
Po domače: to je ena taka “temna stran tehnologije”. Vsi uporabljamo telefone in hočemo električne avte, ampak redko pomislimo, od kod pridejo materiali.
Ampak nesmemo krivit samo firme, lahk bi blo več samokritičnosti, boljši nadzor in pritisk javnosti, da se stvari izboljšajo. Da veste od kod vam material za vase fanci telefone..

Karaka je žal nova balkanska beznica… Po novem samo balkanska muzika, od jutra do večera, Željko Joksimovič celoten album in podobno. Štrigl, zame si bil Jani zdaj pa mi je jasno, zakaj je tvoje pravo ime Enes! Pa ne filozofirat o najemnikih, ti si lastnik in konec. Ti si izdal nas Velenjčane, Slovence! Marjan se zagotovo obrača v prezgodnjem grobu ob takšni kalvariji!

Pa saj ne bo dolgo, še vsak lokal, ki se je poskušal reševat z balkansko sceno, se je zelo hitro zaprl, običajno za vedno, ga ni bilo junaka, ki bi obudil takšno propadlo turško zgodbo!

Žal, tako je, resnica boli, a ne?

Mestna občina Velenje je sprejela nov odlok o splošnem redu, ki med drugim uvaja strožji nadzor nad spominskimi obeležji. Razlog je decembrski vandalizem, ko je neznanec obglavil Titov kip, sanacija je stala 11.254 evrov. Po novem je za poškodovanje spomenika predvidena globa 800 evrov, povrnitev stroškov obnove ter namestitev nadzornih kamer in osvetlitve.

Odlok prinaša še druge visoke kazni: 200 evrov za nepospravljanje pasjih iztrebkov (ali če lastnik nima vrečke), prav tako 200 evrov za neodstranjen sneg z lastniškega pločnika, ledenih sveč s streh ali suhih vej.

Vse lepo in prav imam pa še predlog za občino (glede električnih skirojev):

V isti paket bi občina lahko dodala odlok, ki:

· prepoveduje vožnjo z električnimi skiroji po pešpoteh, pločnikih, parkih in drugih površinah, namenjenih izključno pešcem,

· uvaja globo (npr. 150–200 €) za kršitelje,

· določa najvišjo dovoljeno hitrost (npr. 15 km/h) na conah z mešanim prometom,

· pooblašča občinsko redarstvo za odvzem skiroja do plačila kazni.

Dogajanje v Albaniji in Bolgariji je zelo dober pokazatelj, kako se konflikt z Iranom že posredno prenaša v Evropo, ne z vojsko, ampak z varnostnimi in političnimi pritiski.
Albanija je po opozorilu ZDA dvignila stopnjo pripravljenosti, ker obstaja tveganje, da bi skupine povezane z Iranom lahko ciljale ameriške interese ali posameznike na njenem ozemlju . To jasno kaže, da Balkan ni več “obrobje”, ampak potencialna točka napetosti zaradi geopolitičnih povezav,  predvsem zaradi prisotnosti iranske opozicije in močne vezanosti na ZDA.
Na drugi strani Bolgarija ni šla v smer varnostnega alarma, ampak je potrdila, da je prejela diplomatsko noto Irana glede uporabe svojih letališč za ameriške operacije . To pomeni, da se pritisk ne odvija samo na varnostni ravni, ampak tudi skozi diplomacijo  Iran zelo jasno sporoča, kje vidi meje vpletenosti evropskih držav.

https://vecer.com/svet/iran-ima-nov-pogoj-za-konec-vojne-gre-za-zahtevo-ki-bi-lahko-mocno-pretresla-svetovno-gospodarstvo-10410325#google_vignette

Stališče Irana je treba razumeti tudi v širšem kontekstu dolgoletnih geopolitičnih napetosti in pritiskov, s katerimi se sooča. Njihove zahteve lahko odražajo prizadevanja za zaščito lastnih strateških interesov in suverenosti, zlasti glede nadzora nad ključnimi območji, ki neposredno vplivajo na njihovo varnost in gospodarski položaj. Namesto enostranskega obsojanja bi bilo smiselno spodbujati dialog ter upoštevati tudi legitimne skrbi vseh vpletenih strani, saj lahko le uravnotežen pristop vodi do trajnejše in stabilnejše rešitve.

Šaleška dolina se nahaja na prelomnici zgodovinskega razvoja. Zaprtje Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj ne pomeni zgolj konca energetske dejavnosti, temveč odpira kompleksno vprašanje prihodnje identitete regije. Ključno vprašanje ni več, ali bo do preobrazbe prišlo, temveč kako uspešno bo ta izpeljana.
Na eni strani se ponuja priložnost za trajnostni razvoj, izboljšanje kakovosti okolja in vzpostavitev novega gospodarskega modela, ki temelji na znanju, inovacijah in obnovljivih virih energije. Na drugi strani pa obstajajo resna tveganja, povezana z izgubo delovnih mest, odlivom prebivalstva ter morebitno gospodarsko stagnacijo.
Za uspešen prehod bo nujna usklajena strategija med lokalnimi skupnostmi, državo in evropskimi institucijami. Poseben poudarek mora biti na prekvalifikaciji delavcev, spodbujanju podjetništva ter premišljenem prostorskem razvoju. Prav tako bo pomembno ohraniti industrijsko dediščino kot del kolektivnega spomina, hkrati pa graditi novo identiteto, ki bo temeljila na trajnosti in kakovosti bivanja.