Kategorija diskusije: Razmišljanja

V soboto, 14. marca 2026 ob 11.00, bo na Mestnem trgu v Velenju potekalo srečanje državljanov z naslovom “Za rudarje, ne za totalitarizem”. Namen dogodka je javno opozoriti na pomen jasne razmejitve med zgodovinskim spominom in poveličevanjem totalitarnih simbolov v javnem prostoru. Organizira se kot odziv na dolgotrajno prisotnost simbolov povojnega totalitarizma v mestu in širše, kar po mnenju pobudnikov ni več primerna del javnega prostora v sodobni družbi.

To odpira pomembna vprašanja:

Kaj pomeni spoštovanje rudarjev in njihove dediščine? Rudarji imajo v Šaleški dolini dolgo tradicijo in številni poudarjajo njihov prispevek h gospodarskemu razvoju in socialni skupnosti. Kako naj spoštujemo njihov prispevek, ne da bi se zapletli v ideološke spore?

Kje potegniti mejo med zgodovinskim spominom in poveličevanjem totalitarizma? Nekateri trdijo, da je odstranjevanje simbolov politična igra, drugi pa menijo, da je nujno za razvoj demokratične družbe. Kje si ti?

Ali je tak dogodek primeren način, da se o tej temi pogovarjamo? Ali iščemo resničen dialog ali pa bolj politično potrditev že utečenih stališč?

https://novice.najdi.si/novica/c12280d5671181a4f2e706532fffb5c2/nova24tv/za-rudarje-ne-za-totalitarizem-srecanje-drzavljanov-v-velenju

Povej svoje mnenje:

Ali se strinjaš z idejo, da je treba jasno ločiti med spoštovanjem rudarjev in spornimi simboli preteklosti?

Kako bi se taki dogodki morali odvijati, kot prostor za resen civilni dialog ali kot politični protest?

Katere vrednote bi morala družba postaviti v ospredje?

Spet ena zgodba, kjer politiki govorijo o “viziji”, “varnem zapiranju” in “pravičnem prehodu”, ljudje na terenu pa ostajajo z vprašanji in skrbmi. Velenje, Šaleška dolina, 2000 delavcev in prihodnost cele regije. Vse skupaj zavito v debele mape in lepe besede.

https://www.rtvslo.si/slovenija/sprejet-zakon-o-postopnem-zapiranju-premogovnika-velenje/772248

Ma daj no… 1,1 milijarde, roki do 2045, vsi se trepljajo po ramenih, konkretnega plana za toploto za Šaleško pa NIČ. Delavce mirijo z obljubami, regiji mečejo drobtine, račune pa bomo itak plačali davkoplačevalci. Vsi za, nihče proti… ja…ja, na papirju je vedno vse “pravičen prehod”, v praksi pa naj se folk znajde.

A obstaja v velenju se neka notmalna gostilna, da lahko gres v miru spit kofe, pa da so cene normalne. Ker te ala Venecia variante ti se vodo zaracunajo.

Pravkar sem prebral novico o čistkah v kitajski vojski in moram rečt, da ni čist neki fake ali zahodna propaganda. Ja, nekaj se res dogaja, ker o tem pišejo tud drugi mediji, samo problem je, ker ne veš točno, kaj je res in kaj špekulacije. Očitno so neki top generali odstranjeni ali premaknjeni, kar ni neki običajen kadrovski premik. Zdi se, da Xi Jinping resno čisti vrh vojske in hoče, da so okoli njega samo folk, ki mu dejansko zaupa.
Uradno kitajsko pojasnilo pravi, da gre za disciplinske prestopke ali korupcijo, ampak to je tipičen kitajski uradni jezik za skrivanje resničnega ozadja. Govorice o državnem udaru ali da so vohunili za ZDA, niso potrjene, bolj zgolj špekulacije. Analitiki pravijo, da je to res ogromna čistka in da ni normalna za vojsko.

https://vecer.com/celjsko/rimske-terme-v-zobeh-javnosti-zaradi-svingerskih-zabav-spicy-spa-10403855Po mojem mnenju je to vprašanje predvsem stvar konteksta in meja med zasebnim in javnim. Če gre za zaprt dogodek, namenjen izključno odraslim, kjer nihče ni prisiljen sodelovati in ne prihaja do kršenja zakonov, potem je težko trditi, da je to samo po sebi nesprejemljivo. Odrasli imajo pravico do zasebnosti in svobodne izbire. Po drugi strani je razumljivo, da del javnosti takšne dogodke težko sprejme, ker so terme tradicionalno povezane z zdravjem in mirom. Zanimivo pa je, da se nad tem zgražajo tudi nekateri zagovorniki LGBT skupnosti, ki sicer pogosto poudarjajo strpnost in sprejemanje različnih oblik spolnosti, kar pri marsikom odpira vprašanje dvojnih meril. Težava zato ni toliko v dogodku samem, ampak v tem, kako selektivno družba presoja, kaj je sprejemljivo in kaj ne.

https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/strokovnjaki-analiza-meso-kebab-neprijetno-1-26/ Ko naročiš kebab, verjameš, da veš, kaj ješ. Pa res? Analize razkrivajo, da meso pogosto ni to, kar piše na meniju – mešanice cenejših vrst, zavajanje potrošnikov in popolna ignoranca do tvojega zdravja. Vse skupaj zapakirano v mastno, preslano bombo.
To ni napad na kebab. To je ogledalo naši prehranski kulturi hitro, poceni in brez vprašanj. Dokler je sit želodec, nas ne zanima, kaj dolgoročno delamo svojemu telesu.
Resnica? Ne plačamo le na blagajni. Plačamo z zdravjem.

http://Iz ukrajinske vojske dezertiralo 200.000 vojakov: “Pošiljajo nas v smrt” https://vecer.com/svet/iz-ukrajinske-vojske-dezertiralo-200000-vojakov-posiljajo-nas-v-smrt-10402923Dolgotrajna vojna ne vpliva le na opremo in logistiko, temveč predvsem na ljudi. Visoke številke samovoljne odsotnosti in dezerterstva so praviloma posledica kombinacije izčrpanosti, slabih rotacij, psihičnih obremenitev in pomanjkljivega zaupanja v poveljstvo.
Pomembno je razlikovati med začasno odsotnostjo in trajnim dezertiranjem, vendar to ne spremeni dejstva, da se vojska sooča z resno kadrovsko in moralno krizo. Izjave o tem, da so vojaki pošiljani v smrt, so čustvene, a pogosto izhajajo iz realnih izkušenj na terenu, ne iz propagande.
Takšne teme zahtevajo manj navijaštva in več razumevanja realnosti vojne, kakršna je – ne takšne, kot bi si jo želeli videti od daleč.

Finančna uprava RS (FURS) je v zadnjih dneh izdala več kot 1200 sklepov o izvršbi na dolžnike zaradi neplačanih prekrškov, pri čemer je denarna socialna pomoč postala predmet zasegov. To je posledica uveljavitve Šutarjevega zakona, ki širi pristojnosti izvršbe tudi na ta vir prihodkov.
Eni pravijo, da mora država imeti učinkovita orodja za izterjavo dolgov. Po tej logiki bi moral vsak dolžnik odgovarjati za svoje obveznosti, ne glede na to, od kod izhajajo njegova sredstva.
Denarna socialna pomoč je namenjena preživetju najranljivejših družin. Zaseg teh sredstev pomeni, da mnogi ne morejo pokriti osnovnih stroškov za življenja kot so položnice za elektriko, voda, hrana ali najemnina. To je razsulo socialne mreže, ki naj bi varovala ljudi pred revščino.
Smatram, da poseganje v pravico do socialne varnosti brez ustrezne obveščenosti in možnosti pritožbe predstavlja resno kršitev človekovih pravic.
Je to učinkovita poteza proti dolžnikom ali pa preveč krivično za tiste, ki so v stiski?
Bi morali socialni centri imeti večji vpliv pri odločitvah, kjer gre za osnovne socialne pravice?

https://siol.net/novice/slovenija/enemu-najboljsih-mesarjev-v-sloveniji-ukradli-400-kilogramov-mesa-kako-sem-jezen-celo-leto-dela-za-nic-682298Res je šokantno in popolnoma nesprejemljivo, da nekdo vzame tuje delo in trud. Celo leto trdega dela, ki ga nekdo zgolj odnese, to ni samo kršitev lastnine, ampak tudi popolna nespoštljivost do truda drugih.
Takšna dejanja uničujejo zaupanje in ustvarjajo strah, da si sploh upaš vlagati trud in energijo. Ampak poleg obsodbe bi bilo super razmisliti tudi o tem, kako se zaščititi in preprečiti, da se kaj takega ponovi.
Takšne stvari ne smejo postati “normalne” vsi, ki cenimo delo in trud, moramo jasno povedati: dosti je!

Kaj hodite prižigat svečke na grobove mrtvih rudarjev, aaa se pa ne vprašate kdo je kriv za njihovo smrt….