Kategorija diskusije: Za dobro jutro

Kje v Velenju ali okolic bi se dalo kupiti dobra,domača prekajena rebra, slanino za sarmo?!

Slovenci nikoli nismo bili narod kraljev, oblasti in odločanja. Bili smo narod DELAVCEV, KMETOV, RUDARJEV IN VOJAKOV. Narod, ki je VEDNO NOSIL, VEDNO GARAL IN VEDNO PLAČEVAL, ODLOČALI PA SO DRUGI. Vedno drugi.
Stoletja, vse do LETA 1918, smo živeli pod HABSBURŠKO (AVSTRO-OGRSKO) MONARHIJO. NISMO IMELI SVOJE DRŽAVE, NISMO IMELI POLITIČNE MOČI, NISMO IMELI PRAVICE ODLOČATI O DAVKIH, VOJSKI, JEZIKU IN ZEMLJI. Slovenski človek je bil PODLOŽNIK. Delal je za FEVDALCA, plačeval CESARJU in umiral V TUJIH VOJNAH ZA TUJE INTERESE. Mi smo KIMALI. Tako kot vedno.
Ko se je HLAPEC uprl, je bil ZLOMLJEN. Brez izjeme.
Leta 1573 je Matija Gubec vodil veliki kmečki upor. Zahtevali so PRAVICO, ČLOVEŠKO DOSTOJANSTVO IN KONEC IZKORIŠČANJA. Odgovor oblasti? MUČENJE IN JAVNA USMRTITEV. Sporočilo je bilo jasno: HLAPEC NAJ UTIHNE IN DELA.
In ta vzorec se kot prekletstvo vleče skozi našo kulturo. Martin Krpan je močan, sposoben, pametnejši od oblasti, a VREDEN SAMO TAKRAT, KO SLUŽI CESARJU. Ko opravi delo, gre nazaj na rob. SISTEM OSTANE. HLAPEC OSTANE. Hlapec Jernej je pošten, delaven, zvest. Išče PRAVICO, a jo išče PRI TISTIH, KI SO MU JO UKRADLI. Konča SAM, IZOBČEN IN BREZ PRAVICE.
TO NISO ZGODBE. TO JE NAŠ NARODNI PSIHOLOŠKI PROFIL. HLAPEC, KI DELA. UPORNIK, KI JE KAZNOVAN. MISLEČI ČLOVEK, KI JE ODSTRANJEN.
Po LETU 1945 se je zamenjala oblast, NE PA LOGIKA. PARTIJSKI SISTEM je obljubljal SVOBODO IN ENAKOST, v resnici pa ustvaril NOVO ELITO. PARTIJA JE ODLOČALA, KDO SME GOVORITI, KDO SME DELOVATI IN KDO SME ŽIVETI NORMALNO. Kdor je MISLIL S SVOJO GLAVO, JE BIL OZNAČEN, UTIŠAN ALI IZBRISAN. HLAPEC JE DOBIL DRUGO IME, VERIGA PA JE OSTALA.
Leta 1991 smo dobili SVOJO DRŽAVO. PRVIČ V ZGODOVINI. In danes? Danes smo HLAPCI BRUSLJA.
DANES O NAS PONOVNO ODLOČAJO TUJCI.
DANES ZAKONE, SMERNICE IN PRAVILA DOBIVAMO OD ZGORAJ.
DANES NAŠI POLITIKI NE ODLOČAJO – SAMO PREVAJAJO IN IZVAJAJO.
IN MI KIMAMO. TAKO KOT SMO KIMALI SKOZI CELO ZGODOVINO.
Nismo več hlapci DUNAJA.
NISMO VEČ HLAPCI PARTIJE.
SMO HLAPCI BRUSLJA.
HLAPCI TUJE BIROKRACIJE, TUJIH INTERESOV IN SISTEMA, KI NAS NE VPRAŠA NIČESAR.
VOLIMO – A NE ODLOČAMO.
PLAČUJEMO – A NE UPRAVLJAMO.
DELAMO – A NIMAMO GLASU.
IN NAJHUJE: KDOR DANES MISLI S SVOJO GLAVO, JE TAKOJ OZNAČEN. OZNAČEN KOT BUDALA, IDIOT, TEŽAK, EKSTREMIST, PROBLEMATIČEN. DISKREDITIRAN, ZASMEHOVAN IN POTISNJEN NA ROB. NATANKO TAKO, KOT SKOZI CELO NAŠO ZGODOVINO.
NAJVEČJA LAŽ NAŠEGA ČASA JE, DA SMO SVOBODNI.
RESNICA JE, DA SMO SAMO DOBRO VZGOJENI HLAPCI.
HLAPEC, KI VE, DA JE HLAPEC, IMA ŠE UPANJE.
HLAPEC, KI VERJAME, DA JE SVOBODEN, PA JE POPOLNOMA UPORABEN.
Dokler bomo rekli: “SAJ SE NE DA NIČ”, “TAKO PAČ JE”, “NAJ DRUGI ODLOČAJO”, BOMO OSTALI TO, KAR SMO BILI STOLETJA – NAROD, KI KIMA, MEDTEM KO DRUGI ODLOČAJO O NJEGOVI USODI.
Zgodovina nas ni zlomila.
ZLOMILO NAS BO TO, ČE BOMO ŠE NAPREJ TIHO.
SVOBODA SE NE PODARI. SVOBODA SE VZAME.
VPRAŠANJE PA JE SAMO ENO: ALI JE SLOVENSKI NAROD TO ŠE SPOSOBEN – ALI MU JE HLAPSTVO POSTALO PREVEČ UDOBNO?
Iztok Štih

Delitev dobička med zaposlenimi predstavlja enega izmed sodobnih pristopov k nagrajevanju dela, s katerim podjetja skušajo okrepiti motivacijo zaposlenih, izboljšati organizacijsko učinkovitost in spodbuditi dolgoročno zavezanost k doseganju poslovnih ciljev. Takšni sistemi odpirajo tudi vprašanja glede pravičnosti, transparentnosti, zakonodajnega okvira in vpliva na finančno stabilnost podjetij. A vemo za kakšno podjetje v Velenju, ki deli dobiček med delavce?

Delitev dobička je lahko zlorabljena kot nadomestek za ustrezno osnovno plačo. V takšnih primerih se tveganje poslovanja prenaša na zaposlene, ki nimajo vpliva na vse ključne poslovne odločitve. Obstaja rizik, da vodstvo prilagaja računovodske izkaze, časovno razporeja stroške ali prihodke oz. drugače upravlja dobiček, da bi zmanjšalo znesek za razdelitev.

Začasni, pogodbeni ali podporni zaposleni so lahko izključeni ali manj ugodno obravnavani, kar povečuje razlike znotraj podjetja.

A bi morala podjetja deliti del dobička z zaposlenimi? Kakšne so lahko slabosti ali zlorabe in kakšne so prednosti? So kakšne osebne izkušnje s tem?

Leteči se svetlikajoči predmeti nad Gorico, ki potujejo sem ter tja. Kot čebelice z matico. A niso droni prepovedani?

Po mojem je ideja o cerkvenem davku kar smiselna. Vernikom bi dala možnost, da sami financirajo svojo skupnost, hkrati pa bi bilo bolj jasno in pošteno, od kod prihaja denar. Po drugi strani pa to ni tako preprosto – zakonodaja in ustava imata svoje omejitve, zato bi bilo treba najprej dobro urediti status verskih skupnosti, zasebnost podatkov, način plačevanja in to, kako sploh vodiš evidenco, kdo kam spada.

Če bi bila zadeva urejena pregledno, pošteno in enako za vse, bi cerkveni davek lahko postal normalna rešitev, ne pa politično ali ideološko prepucavanje.

Kaj vi mislite? Bi cerkveni davek prinesel več pravičnosti ali samo odprl nova vprašanja?
Tema je širša od vere. Gre za javni denar, zakone, zasebnost in to, kako tak sistem sploh izpeljati v praksi.

Z veseljem preberem vaše poglede in izkušnje.

Končno kakšna dobra novica v tem času, ko se dnevi krajšajo in vse nekako drsi v sivino zime. Novi zakon, prinaša nekaj, kar bo mnogim res polepšalo december. Govorim o zimskem regresu oziroma obvezni božičnici in o dodatku za upokojence.

Letos bo vsak zaposleni prejel polovičko minimalne plače kot zimski regres, kar znese 639 evrov. In kar je še lepše – ta denar bo neobdavčen in brez prispevkov. To pomeni, da bo res šel v žep delavca, ne v davke. Regres mora biti nakazan najpozneje do 18. decembra, kar je ravno prav, da bo marsikdo lahko z njim pokril kakšne praznične stroške, kupil darila ali pa samo malo lažje zadihal v teh časih. Posebej lepo pa se mi zdi, da zakon ureja tudi zimski dodatek za upokojence. Ker pokojninska reforma še ni začela veljati, bodo upokojenci in prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja prejeli po 150 evrov. Denar bo nakazan do 19. decembra. Mogoče se komu zdi to malo, ampak zame ima velik pomen. Vsak dodatek, vsaka pozornost šteje. In če komu omogoči, da vnuku kupi darilo, da si privošči kaj toplega ali preprosto čuti, da ni pozabljen – potem to ni majhna stvar.

Včasih se zdi, da so zakoni samo suhoparni papirji in številke, a ta zakon prinaša nekaj, kar ima dušo. Sporočilo, da se da skrbeti za ljudi, tudi če ni vse popolno. Da prazniki niso le za tiste, ki imajo, ampak tudi za tiste, ki se trudijo iz meseca v mesec.

Ko bodo sredi decembra ljudje prejeli ta denar, se bo marsikomu vsaj malo odvalil kamen od srca. In mogoče bo letos na božični večer več nasmehov in manj skrbi.

Naj bo ta zimski regres in dodatek več kot samo številka. To je znak, da znamo še vedno pokazati človečnost, ko je to najbolj potrebno.

Kdaj se lidl odpre, je morda že?

Z ženo sva šla zjutraj na sprehod in je bilo pol gostiln zjutraj ob 7h zaprtih. Ima kdo kakšno idejo kam zjutraj na kavo pa, da je gostilna koker tolk ok?

Karaka se je odprla in ocitno je, da bo to cista beznica. Glasna muzka, dirkanje z nekimi pedrskimi avti, nic spostovanja do mira in redu, res super, da imamo se eno novo beznico v Velenju. Namesto da bi bilo Šmartno neka mirna okolica Velenja pa zdaj ta neumen kafič.

lp, celotna skupnost Šmartno

Predvsem me zanima, zakaj se nekateri lokali zapirajo. Med tem pa recimo lokal na lokaciji tržnice uporablja vsak dan več javnega prostora. Ko je sobota so mize postavljene že po celem zgornjem platoju. Imam občutek, da je enim vse dovoljeno, pa čeprav gre za občinski prostor.