Velenje – kriminal, droge, goljufije, ropi, nasilje…

V zadnjem času vse pogosteje slišimo o krajah, prevarah, nasilju in širjenju drog, tako med mladimi in odraslimi. Nekateri trdijo, da Velenje postaja nevarnejše mesto, drugi pravijo, da so to le osamljeni primeri, ki jih napihnejo mediji in govorice. Ko preberem policijska poročila na tem portalu je vse jasno o čem govorim. Velenje se tiho spreminja iz urejenega mesta v kraj, kjer cvetijo droge, goljufije in nasilje. Mnogi občani poročajo o neprijetnih srečanjih, tatvinah, pa celo o tem, da se ponoči ne upajo več sprehajati po nekaterih delih mesta.

Kako bi lahko občina, policija ali lokalne skupnosti prispevale k večji varnosti? Dodaj kakšen predlog!

Če bi se Jezus vrnil med nas

Če bi se Jezus Kristus danes vrnil med nas, bi vsekakor prvo obiskal svojo rodno Palestino. Tam bi zgrožen ugotovil, da njegov narod dnevno pobija palestinske otroke, žene in starce. Zgrudil bi se na kolena ter tri dni in noči od žalosti točil solze. Potem bi odšel na sedež njegove vere v Vatikan, kjer bi zgrožen ugotovil, da danes njegovo vero širijo pedofili, ki se kopajo v zlatu. Zgrudil bi se na kolena ter tri dni in noči od žalosti točil solze. Ko bi zvedel za novi svet, bi odšel v ZDA v upanju, da je tam kaj drugače. Zgroženo bi ugotovil, da je danes razlika med bogatimi in revnimi 1.000 x večja kot je bila v njegovih časih. Med uličnimi klošarji bi padel na kolena ter tri dni in noči od žalosti točil solze. Obupan in razočaran nad današnjim svetom bi odšel na konec sveta, kjer njegova vera ne velja. Ko bi prispel, bi vzhičen nad bogastvom in napredkom dežele, ki ne pozna klošarjev in lakote vprašal prvega mimoidočega: “Kje sem?” “V komunizmu.” bi mu odgovoril Kitajec. Velespoštovani tovariš Xi Jinping bi Jezusu velikodušno podaril socialno pomoč, zdravstveno zavarovanje in socialno stanovanje, da ubogemu Jezusu prvič v življenju ne bi bilo potrebno klošariti in spati pod milim nebom. Ves vzhičen bi vzdihnil: “Nisem zastonj trpel na križu. Komunizem je prihodnost.”

Velik mož v malem mestu

Včeraj je bil pokopan eden največjih mož v zgodovini malega in mladega mesta Velenja, poznan in priznan arhitekt, ki je projektiral eno tretjino mesta, med drugim; glasbeno šolo, nakupovalni center Špar v centru Velenja, celotno naselje Gorica in še mnogo stavb mimo katerih se sprehajate vsak dan. Bil je tudi slikar, rad je zaigral na klavir, predvsem pa je dobro kuhal. Kdor ga ni poznal kot arhitekta, ga je zagotovo spoznal kot kuharja na kakšnem mestnem prazniku, ali kuharskem tekmovanju širom Slovenije. Med osamosvojitveno vojno je samoiniciativno in na lastne stroške dal šivati slovenske embleme na uniformah braniteljev domovine, za kar od novih oblasti ni prejel niti en iskren “hvala”. Bil je tudi pilot in eden prvih članov letalskega kluba v Lajšah.

Poznali in z njim prijateljevali so najpomembnejši slovenski politiki, zdravniki, slikarji, kiparji, glasbeniki in celo cirkuški umetniki iz tujine, katere je rad pripeljal v Velenje. Najbolj pa je bil poznan po svojem neskončnem humorju, velikokrat tudi na svoj račun. Kljub temu, da je zaradi svojega statusa in veselega značaja prijateljeval z marsikaterimi poznejšimi tajkuni in politiki, pa sam svojega položaja nikoli ni izkoriščal za lastno korist, temveč izključno za pomoč drugim.

Kljub njegovemu neizmernemu prispevku samemu mestu Velenju, pa se pogreba ni udeležil nihče od občinskih veljakov. Imeli so namreč sejo na kateri so sklenili, da bo frajtonar Goter postal ambasador Velenja, najbolj balkanskega mesta v Sloveniji, lol. Da bi se občinarji izognili še večji sramoti predlagam, da mesto včeraj preminulega Velikana mesta Velenja nemudoma razglasi za častnega mestnega občana in po njem imenuje kakšno ulico. Če jo ima lahko Čeh Foit zato, ker je mestu podaril pokradene afriške maske, bi si jo vsekakor zaslužil naš največji arhitekt, ki je bil med tistimi redkimi, ki so skupaj z g. Nestlom Žgankom dejansko iz nič zgradili mesto Velenje.

Pavli Šifer je bil Veliki intelektualec v mestu, ki je drugače znano po malih, nepomembnih, malomeščanskih rudarskih županih, ki so mestu naredili več škode kot koristi. Mesto brez intelektualcev ni mesto, temveč samo delavsko naselje.

POČIVAJ V MIRU, DRAGI PRIJATELJ IN VELIK MOŽ, PAVLE ŠIFER.

Lovorikovec

Prodam sadike Lovorikoveca 40do 50cm 2e. 041 552 294

Onesnaženost zraka

Je kdo opazil katastrofalno kakovost zraka, ki jo imamo to zimo v Sloveniji in da, tudi v Velenju. Zrak je onesnažen predvsem z delci pm 2.5 , par mikronov velikimi trdimi delci. Ti fini trdni delci so še posebej nevarni, saj lahko prodrejo globoko v pljuča in krvni obtok in povzročijo resne zdravstvene težave, kot so bolezni dihal, srčno-žilne bolezni in celo raka.. Njihove koncentracije se povečujejo predvsem v zimskih mesecih, ko se poveča uporaba individualnih kurišč, nastajajo pa tudi pri uporabi motornega prometa.
V Velenju pretekla leta nismo bili izpostavljeni tako visokim koncentracijam zaradi visoke stopnje priključenosti na sistem daljinskega ogrevanja, a dolgotrajna temperaturna inverzija, zaradi katere je zrak pri tleh hladnejši in se ne dviga ter meša z čistejšim zrakom višje, in pomankanje pravih padavin, ki vsaj delno očistijo ozračje Je v vseh dolinah in kotlinah dvignila onesnaženost z pm 2.5 delci na kritično raven, kjer nekateri priporočajo zmanjšanje fizičnih aktivnosti zunaj in celo nošnjo zaščitnih mask zunaj. Ne tistih covid krpic ampak mask, narejenih za onesnažen zrak ali industrijskih mask za zaščito pred trdimi delci.

Trenutno stopnjo onesnaženosti zraka v Velenju si lahko ogledate na AccuWeather:

https://www.accuweather.com/sl/si/velenje/301052/air-quality-index/301052

Črno zlato in rdeči karto

Črno zlato in rdeči kart

Franc je bil rudar v Premogovniku Velenje že petnajst let. S svojo svetilko je osvetlil vsak kot jame, z lopato premetal na tisoče ton premoga in s kolegi popil nešteto piv po šihtu. Plača je bila dobra, vsak mesec je priletelo lepo število evrov na račun, zato se je odločil, da je čas za naslednji korak – svoj dom.

Stopil je v banko, kjer ga je sprejela svetovalka z nasmeškom, ki je deloval tako plastično, da bi ga lahko ulili v isti kalup kot tiste kreditne pogodbe na njenem pultu.

»Gospod Franc, hvala, da ste se oglasili! Torej, stanovanjski kredit, pravite?«

»Ja, končno bi si rad kupil stanovanje. Moja draga pravi, da če ne bova kmalu šla na svoje, bom spal zunaj z našim psom.«

Svetovalka se je nasmehnila in začela tipkati v računalnik. Nekaj trenutkov je bilo slišati samo prasketanje tipkovnice in tiho brnenje bankomata v ozadju. Nato se ji je obraz nekoliko spremenil.

»Hm… gospod Franc…«

»Ja?«

»Na žalost vam ne moremo odobriti kredita.«

Franc je pomislil, da se je verjetno zatipkala. Saj ima stabilno službo! Že petnajst let je pod zemljo, vsak mesec redno dobiva plačo. In nikoli ni zamujal z nobeno položnico, razen tiste enkrat, ko je bil kolega Jože na abrahamu, pa so šli malo predaleč…

»Kako to mislite?« je vprašal.

Svetovalka je globoko vdihnila in mu podala papir.

»Vaš delodajalec… hm… no, vaš premogovnik je v postopku zapiranja. Njihove bilance niso najboljše, pa tudi prihodnost je… no… negotova.«

Franc je zamižal. Globoko je vdihnil, kot bi zajel sapo pred spustom v rudnik.

»Čakajte… ampak jaz imam visoko plačo. Boljšo kot marsikdo, ki dobi kredit!«

»Drži, a veste, problem ni v vaši plači. Problem je v tem, da čez nekaj let morda ne bo več premoga. In če ni premoga, ni dela. In če ni dela…«

»Ni kredita,« je dokončal Franc in pogledal proti svetilki na čeladi, ki jo je odložil na pult.

»Točno tako,« je prikimala.

Franc je pogledal skozi okno. Tam zunaj so ljudje hodili po ulici, srečni, s kofetki v roki, v toplih jaknah. Mimo je peljal nov bel SUV, verjetno od kakšnega direktorja, ki je že zdavnaj preselil svojo prihodnost iz Velenja v Ljubljano.

»Se pravi, delam v rudniku, ki še ni zaprt, ampak je že mrtev?« je vprašal.

»Nekako tako,« je rekla svetovalka.

»Plačo dobivam, ampak je kot… kot tisti kanarček, ki je še živ, a vemo, da bo kmalu nehal peti?«

»Lahko bi tako rekli, ja.«

Franc je vstal.

»No, prav. Potem pa grem nazaj v jamo. Če že ne morem dobiti kredita, bom vsaj še malo kopal svojo prihodnost.«

Ko je odhajal, je slišal, kako je svetovalka za njim šepnila sodelavki:

»Glej, pa še eden, ki ga bo kmalu pobralo…«

Naslednji dan je Franc prišel v rudnik z novo perspektivo. Če so bile finance premogovnika tako slabe, da še banka ne verjame vanje, zakaj bi on?

Ko je naslednjič dobil plačo, je namesto na banko šel naravnost v gostilno. Tam je naročil največjo rundo, kar jih je gostilničar videl v zadnjih letih.

»Franc, a si zadel na lotu?« ga je vprašal kolega.

»Ne, dobil sem plačo, ki je še vedno prava, ampak hkrati ni vredna nič.«

»Kako to misliš?«

»Banka pravi, da moje delo ni prihodnost. No, potem pa naj bo vsaj sedanjost!«

In tako je Franc namesto kredita dobil nekaj drugega, da prihodnost včasih ni v naših rokah. Ampak pivo je vsaj takojšnja naložba, ki vedno prinese donos.

V vsakem hecu je malo resnice?

A je res? A je res?

A je res, da cepljeni proti covid-19 korona virusu ne morejo biti krvodajalci, al so samo govorice?

Posvojimo psa

Pozdravljeni!

Nasa kuzika se pocasi poslavlja, zato bi radi posvojili kuzka mesancka, starega do 1 leta, srednje rasti (do max 30 kg odrasel kuza). Spol ni pomemben.

Ce pozna kdo koga, ki oddaja kuzke, prosim za kontakt.

Hvala!

Teš postal sodoben suženj, prvi molzejo Nizozemci

https://nova24tv.si/tes-nizozemcem-elektrika-po-ugodni-ceni-sloveniji-placilo-kuponov/

Teš bo moral opravljati javno gospodarsko službo za zagotavljanje daljinskega ogrevanja in bo zaprt najpozneje leta 2033. Večino elektrike, ki jo proizvede TEŠ, je za letos zakupila nizozemska družba s sedežem v Švici, imenovana Vitol Gas and Power, in sicer po ceni, ki se giblje od 99,74 do 101,69 evra na MWh..

Zanima me kako lahko toplarna proizvaja elektriko?

Narod pa kaj je z vami? Kako dolgo še!?