Če za primerjavo vzamemo sosednjo Hrvaško, se takoj vidi, kako skomercializirani smo. Pri njih je tudi komercialne programe možno sprejemati preko strešnih anten..

To je dvojna škoda za navadne gledalce
Najprej vsak mesec plačujemo RTV prispevek, pa če gledamo ali ne. Potem pa, ko pridejo velike tekme, nas pošljejo še v naročnino pri kakem zasebnem ponudniku. Tako na koncu plačamo dvakrat – enkrat za javni medij, ki bi moral poskrbeti za takšne prenose, pa ne poskrbi, in drugič še za komercialnega, ki postavlja svoje pogoje. Pazi šport ni luksuz, ki si ga privoščiš, če ti ostane kak evro. Športne tekme so del naše skupne kulture in nekaj, kar povezuje ljudi po vsej državi. Ko dostop do velikih športnih dogodkov postane privilegij tistih, ki si lahko privoščijo dodatne pakete, se izgubi tisto skupno veselje. Tekme, kjer igra Slovenija, niso samo za zabavo – to so trenutki, ko vsi navijamo skupaj, ko je cela država vsaj za dve uri na istem kanalu. Če pa to lahko gleda samo peščica, se ta skupna atmosfera preprosto izjalovi. In še nasvet – pazi, da ne boš pozabil plačati RTV prispevek.