Spet gledamo isto zgodbo: vodilni v državnem podjetju sklepa večmilijonske posle brez cenitev, brez soglasij, brez resnega nadzora – račun pa na koncu (kot vedno) plačamo vsi. Nakupi nepremičnin brez neodvisne ocene vrednosti, prodajalci pa jih potem še leta uporabljajo zastonj?!

Pa se vprašajmo:

A bi navaden človek lahko kupil parcelo brez cenitve in brez vprašanja banke ali družine?

Kako je mogoče, da se v državnih firmah milijoni obračajo “po občutku”?

Če je bilo vse nujno in strokovno, zakaj potem toliko spornih pogodb in sodnih postopkov?

In najpomembneje: ali bo kdo zares odgovarjal, ali bomo spet poslušali, da je bilo “takrat pač tako”?

Zadeva TEŠ 6 nas je že enkrat drago stala. Zdaj pa še to.
Je to nesposobnost, brezbrižnost ali sistem, kjer se velikim vedno vse odpusti?

Kaj vi mislite – gre za dejanske zlorabe ali za lov na čarovnice po toliko letih?