Zakon, ki zdaj določa, da predsednik republike in lokalni funkcionarji ne smejo biti pravnomočno obsojeni, se na prvi pogled sliši super, kdo pa ne želi, da bi ljudje na pomembnih položajih bili pošteni in brez kriminalne preteklosti. Ampak, če se poglobimo, stvari niso tako enostavne.
Najprej, vprašanje je, ali je to res pošteno in ustavno. Volilna pravica je ena temeljnih stvari, ki jih imamo kot državljani, da izvolimo koga hočemo. Če nekoga izključiš samo zaradi preteklosti, ne da bi upošteval, kakšna je bila stvar, koliko časa je že minilo ali ali je bila kazen res smiselna, potem to že posega v temeljno pravico.
Poleg tega je zakon narejen tako, da se omejitve nanašajo samo na nekatere funkcije, za druge, na primer poslance, pa ne. To pa odpira vprašanja o enakosti, zakaj eni, drugi pa ne? In ko gledaš, kdo je glasoval za zakon, ni težko opaziti, da bi marsikdo izmed njih sam spadal v to omejeno skupino. Moralno tu nekaj škripa. Tako da, čeprav je ideja, da imamo poštene voditelje, v teoriji dobra, način, kako je zakon sprejet, pa je problematičen. Ne samo, da lahko krši osnovne pravice, ampak tudi ni pravičen in deluje malce selektivno. Ljudje moramo imeti možnost, da sami presodimo, koga podpiramo, ne da nam država postavlja absolutne ovire.