Ej, a ni malo noro, da v Sloveniji še vedno nimamo uradno priznanega poklica psihoterapevta? Ljudje čakajo mesece, da pridejo do psihologa, ti pa so totalno preobremenjeni. Pa imaš ful usposobljene terapevte iz SFU Ljubljana, ki so končali resne študije, delajo s srcem, pa jih sistem ignorira, ker “zakon še ni sprejet”.

Če maš psihične težave, te to samo še bolj sesuje – ko končno zbereš pogum, da poiščeš pomoč, pa ti rečejo: »Čakalna doba je pol leta.« Halo, a to je normalno? Zakaj država ne izkoristi ljudi, ki bi dejansko lahko pomagal?

Namesto da bi gradili sistem, kjer je duševno zdravje dostopno, mi raje gledamo, kako se ljudje počasi lomijo, ker birokracija ne zna priznat poklica, ki v tujini že leta obstaja. Realno – če bi bilo manj papirjev in več posluha, bi bilo manj izgorelosti, manj depresije in mogoče bi se kdo spet nasmehnil.