Minimalna plača se bo letos dvignila za 15,97 % in bo znašala 1.482 evrov bruto, kar pomeni tisoč evrov neto, je po seji vlade v Podčetrtku ob obisku savinjske regije sporočil minister za delo Luka Mesec. Poudaril je, da je dvig realen, čeprav ambiciozen, in ocenil, da bodo njegove posledice predvsem pozitivne. Obenem se bosta zaradi višje minimalne plače povečala tudi letni regres in božičnica.
Minister je pojasnil, da se bo strošek delodajalcev s 16-odstotnim dvigom minimalne plače dejansko povečal zgolj za 11,2 %, saj se prispevki ne obračunavajo neposredno od minimalne plače, ampak od 60 % povprečne plače. Po njegovih besedah je to ugodna novica za delodajalce.
Prav tako je izpostavil, da bo višji regres za letni dopust, ki mora biti izplačan v najmanjši višini minimalne plače, torej 1.482 evrov. Višja bo tudi božičnica ali zimski regres, ki mora znašati vsaj polovico minimalne plače, kar znaša 741 evrov.
Minister predvideva pozitivne učinke
Mesec je poudaril, da bodo posledice dviga minimalne plače, ki zagotavlja zaposleni osebi tisoč evrov neto mesečnega prejemka, večinoma ugodne. Izpostavil je, da bodo vsi delavci na polnem delovniku zaslužili več od praga tveganja revščine in ocenil dvig kot dovolj zmeren, da ne bo negativno vplival na gospodarstvo. Prav tako je opozoril na nizko stopnjo brezposelnosti v državi ter na evropski ravni, kar je pomembno vplivalo na odločitev glede primernega zvišanja minimalne plače.
Eden od ključnih vidikov pri tej tematiki je tudi vprašanje plačne kompresije, ki se po besedah ministra postopoma odpravlja. Opozoril je na rast minimalne in povprečne plače od leta 2019, ko je bil sprejet zakon o minimalni plači – obe sta nominalno narasli za okoli 44 %, realno pa za približno 15 %. Po njegovem mnenju se sčasoma razlika niža.
V odgovor na pozive delodajalcev po davčni razbremenitvi plač namesto dvigovanja minimalne plače je minister poudaril, da bi takšna prerazporeditev pomenila le premestitev sredstev z ene strani na drugo. Pojasnil je, da se davki zbirajo za financiranje ključnih storitev, kot so pokojninski sistem, zdravstvene storitve, šolstvo in infrastruktura. Znižanje prispevkov bi pomenilo dodatno finančno breme za posameznike.
Ni načrtovan rebalans proračuna
Finančni minister Klemen Boštjančič je opozoril, da bo dvig minimalne plače vplival tudi na javne finance. Kljub temu rebalansa proračuna ne načrtujejo. Proračun, sprejet novembra, že vključuje zvišanje minimalne plače v skladu z inflacijo. Finančno ministrstvo namerava proračunskim porabnikom poslati obvestilo o prilagoditvi stroškov dela novi situaciji. Poudarjeno je bilo, da bodo potrebna notranja prerazporejanja sredstev v proračunu, saj del zaposlenih v javnem sektorju prejema minimalno plačo.
Na koncu je Boštjančič izpostavil starost zakona o minimalni plači – ta velja že približno 20 let – ter dejstvo, da je treba vsakih šest let izvajati analizo minimalnih življenjskih stroškov. Ta analiza je bila izvedena konec lanskega leta. Čeprav finančno ministrstvo ni bilo prej obveščeno o tem procesu, minister meni, da so bili podatki zbrani korektno in so verodostojni.
Še ni komentarjev, dodaj svoj komentar spodaj!