Kako razvijati turizem, ki prinaša koristi lokalnemu gospodarstvu, hkrati pa ohranja naravo in kakovost življenja prebivalcev? O teh vprašanjih so razpravljali turistični ponudniki in drugi deležniki na srečanju Turistični krog v Termah Topolšica. V ospredju so bili trajnostni turizem, krožno gospodarstvo, podatki o obiskovalcih in nove možnosti za povezovanje lokalne ponudbe.

V Termah Topolšica je v četrtek, 8. oktobra, potekalo srečanje Turistični krog, ki ga je organizirala Razvojna agencija Savinjsko-šaleške regije v sodelovanju s partnerji. Dogodek je združil predstavnike turizma, razvojnih organizacij in drugih ustanov, ki iščejo rešitve za odgovoren in dolgoročno vzdržen razvoj turizma v Savinjsko-šaleški regiji.

Udeleženci so poudarili, da uspešnega turizma ne moremo meriti zgolj s številom obiskovalcev. Pomembno je tudi, koliko koristi prinaša lokalnemu okolju, kako vpliva na življenje prebivalcev in ali prispeva k ohranjanju naravne ter kulturne dediščine.

Podatki pomagajo razumeti potrebe turističnih destinacij

Za načrtovanje kakovostne turistične ponudbe je vse pomembnejše spremljanje podatkov o obiskovalcih in njihovih navadah. Ana Jemec Špik iz Slovenske turistične organizacije je predstavila Nacionalno informacijsko središče za turizem (NiST), ki omogoča zbiranje, obdelavo in analiziranje turističnih podatkov ter spremljanje različnih kazalnikov.

Takšne informacije lahko turističnim destinacijam pomagajo bolje razumeti gibanje obiskovalcev, prepoznati njihove potrebe ter učinkoviteje načrtovati razvoj in promocijo ponudbe.

O pomenu podatkov pri upravljanju destinacij je spregovorila tudi Sabina Podrižnik iz Centra Rinka, ki je predstavila analize nosilnih zmogljivosti vodilne destinacije Zgornja Savinjska dolina.

Analize vključujejo obiskanost turističnih znamenitosti, sezonska nihanja, zadovoljstvo obiskovalcev, mobilnost, vpliv turizma na lokalno gospodarstvo in odnos prebivalcev do turističnega razvoja.

Ugotovitve kažejo, da obiskovalce privlačijo predvsem naravne znamenitosti, gostoljubnost domačinov in mir. Med izzivi pa ostajajo odvisnost od osebnih avtomobilov, pomanjkanje javnega prevoza in nekatere vrzeli v spremljevalni ponudbi.

Prebivalci v turizmu prepoznavajo pozitivne učinke, zlasti pri ustvarjanju delovnih mest in ohranjanju kulture, obenem pa opozarjajo na prometne obremenitve, onesnaževanje in povečano število obiskovalcev v glavni turistični sezoni.

Posebno pozornost so namenili tudi prometni obremenjenosti Krajinskega parka Logarska dolina, kjer naraščanje števila osebnih vozil odpira vprašanje, kako obisk usmerjati na način, ki bo prijaznejši do narave in obiskovalcev.

Turizem, ki povezuje lokalne ponudnike in skupnost

Pomemben del srečanja je bila okrogla miza o tem, kako oblikovati turistične produkte, ki izhajajo iz lokalnih zgodb in hkrati spodbujajo trajnostno ravnanje.

Sodelovale so Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja, Urška Rožič iz Zavoda za turizem Šaleške doline, Helena Pečnik iz Varstveno delovnega centra SAŠA ter Ana Marinčič iz Razvojne agencije SAŠA.

Razprava je izpostavila več možnosti za razvoj odgovornejšega turizma: spodbujanje zelene mobilnosti, zmanjševanje odpadkov, vključevanje lokalnih izdelkov in ustvarjalcev ter ustvarjanje priložnosti za ranljive skupine.

Poseben poudarek je bil namenjen povezovanju turističnih ponudnikov z lokalnimi ustvarjalci in proizvajalci. S tem lahko turistična ponudba postane bolj prepoznavna, obiskovalci pa dobijo priložnost spoznati posebnosti kraja skozi njegove izdelke, kulinariko, kulturno dediščino in ljudi.

Pomembno sporočilo srečanja je bilo, da mora čim več koristi od turizma ostati v lokalnem okolju. Turizem namreč ni le dejavnost za obiskovalce, temveč lahko prispeva tudi k razvoju lokalnega gospodarstva, ohranjanju tradicije in večji vključenosti prebivalcev.

Odsluženi tekstil dobiva novo življenje

Srečanje je zaznamoval tudi zaključek projekta TUR-KROG, ki spodbuja krožno gospodarstvo, ponovno uporabo materialov in ustvarjalno povezovanje ljudi.

Snježana Lekić iz Društva NOVUS je predstavila projektne aktivnosti, nato pa je Ivanka Orešnik, direktorica Zavoda Savinja, odprla razstavo izdelkov, nastalih iz ponovno uporabljenega tekstila.

Razstava je prikazala, kako je mogoče iz odsluženih tekstilnih materialov ustvariti nove, uporabne izdelke. Namesto da bi tekstil postal odpadek, lahko z ustvarjalnostjo in ustreznimi postopki dobi novo vrednost in drugačen namen.

Takšen pristop, pogosto imenovan tudi upcycling oziroma nadgradna ponovna uporaba, spodbuja odgovorno ravnanje z viri ter zmanjšuje količino odpadkov.

Projekt TUR-KROG obenem dokazuje, da so lahko trajnostne spremembe povezane tudi z ustvarjalnostjo, sodelovanjem in konkretnimi dejavnostmi v lokalnem okolju.

Trajnostni turizem kot priložnost za SAŠA regijo

Srečanje Turistični krog je povezalo različna področja, ki bodo pomembna za nadaljnji razvoj turizma v Savinjsko-šaleški regiji. Od uporabe podatkov pri načrtovanju turističnih destinacij do zmanjševanja okoljskih obremenitev in povezovanja lokalnih ponudnikov.

Za regijo, ki ima številne naravne znamenitosti, kulturno dediščino, lokalno kulinariko in raznoliko turistično ponudbo, je povezovanje različnih deležnikov pomembna priložnost za oblikovanje prepoznavnih doživetij.

Izziv bo najti pravo ravnovesje med razvojem turistične dejavnosti, gospodarskimi koristmi, varstvom okolja in kakovostjo življenja prebivalcev. Pri tem bodo pomembni premišljeno načrtovanje, trajnostna mobilnost, sodelovanje ponudnikov in redno spremljanje učinkov turizma.

Sporočilo srečanja je jasno: prihodnost turizma ne temelji samo na tem, koliko obiskovalcev destinacija privabi, temveč tudi na tem, kako odgovorno upravlja svoj razvoj in koliko dobrega ustvari za lokalno skupnost.

Vir: Razvojna agencija Savinjsko-šaleške regije (RA SAŠA).

Velenje.com